Objavljeno 27.10.2010, v Članki
Nekateri nepoznavalci so mnenja, da je za
zunanjo keramiko dovolj, če so izbrane talne ploščice oziroma imajo zadostno trdoto glazure. Kar pa ni res. Za zunanjo uporabo
keramičnih ploščic je najbolj pomemben podatek o vpojnosti ploščic. Ta je izražen v odstotkih in nam pove koliko odstotkov svoje teže lahko keramična ploščica vsrka vode. Po sedanjih evropskih standardih, keramika namenjena zunanji uporabi ne sme imeti vpojnosti več kot 3%. Daleč najbolj priporočljivo je vgraditi
gresporcelan ploščice, ki ima vpojnost do največ 0,5%. Če ima ploščica večjo vpojnost, obstaja nevarnost, da jo bo v zimskem času zmrzal poškodovala. Vlaga, ki se bo vpila v keramiko, se bo ob zmrzovanju razširjala in s tem bo keramična masa razpokala. Sedanja keramika, ki je primerna za zunanjo oblogo, ima na embalaži oz. v katalogih oznako za uporabo na prostem.
Pomemben element pri zunanjih keramičnih pohodnih tleh je drsnost površine. Zlasti na zunanjih stopnicah in mestih dostopa do vrat naj izberemo
keramične ploščice, ki imajo čim manj drsno površino. Sicer se tudi lastnosti drsnosti keramike lahko razbere iz oznak - Italijanska keramika je označena z oznako R, španske pa z oznako CTE. Ta pomeni višino naklonskega kota, nevarnega za zdrs. Na nedrsečih ploščicah je naklonski kot večji in s tem je večja oznaka R oz. CTE. Najbolj ustrezen material za zunanjo keramiko je porcelanasti gres (
granitogres -kot ga imenujejo mnogi )
« nazaj
