Prijava na e-novice

Objave

Polaganje keramičnih ploščic prepustite preverjenim mojstrom

Polaganje keramičnih oblog je nedvomno eno izmed tistih obrtniških del, ki zahteva največjo mero natančnosti. Če s polaganjem ploščic torej nimate dovolj izkušenj, niste dovolj natančni in potrpežljivi, ali pa nimate profesionalnega orodja (RAIMONDI, RUBI, MONTOLIT) vam vsekakor odsvetujemo polaganje keramike v lastni režiji.

Omenjene zahteve seveda upoštevajte tudi pri izbiri izvajalca. Če je obrtnik keramičar, to še ne pomeni, da je mojster, ki zna natančno in pravilno polagati keramične ploščice. Marsikdaj se zgodi, da ploščice polaga na primer zidar, ki nima ne znanja ne izkušenj s tem delom in materialom. Če ste že bili pripravljeni odšteti malce več denarja za kvalitetnejšo keramiko, nikar ne varčujete pri izbiri cenejšega in nepreverjenega mojstra. Nizka cena je ponavadi tudi slaba kvaliteta in povrhu vsega še brez računa in garancije.

Še preden se prične s polaganjem ploščic, je potrebno ustrezno pripraviti podlago. Tako talna kot stenska podlaga morata biti trdni, neprašni, dovolj ravni in vpojni za keramično lepilo. Pri tem je pomembno, da je površina čim bolj ravna, saj s tem privarčujete pri lepilu, hkrati pa se izognete uporabi izravnalnih mas. Če je površina neravna v toleranci več kot 10 milimetrov, je priporočljiva predhodna uporaba izravnalne mase (npr. LINEA – KEMA Puconci, FLOWCRET - Isomat).

Ko je podlaga ustrezno pripravljena, se začne polaganje ploščic. Pred leti so mojstri ploščice pritrjevali tudi direktno na sveži cementni estrih ali cementno malto, danes pa se tega načina ne poslužujejo več, saj ploščice lepijo na suho podlago s pomočjo keramičnega lepila, ki je, če je le dovolj kakovostno, eden izmed glavnih dejavnikov pri trajno-trdni keramični oblogi. Danes tako obstajajo različne vrste lepil za keramiko, ki se razlikujejo glede na lepilno moč in namembnost prostora. (lepila Kema in Isomat) Pri izbiri ustreznega lepila se upošteva potrebno debelino nanosa oziroma ravnost podlage, vrsto podlage, nakatero se bodo ploščice polagale oziroma lepile, ter predvsem to, alibo keramika znotraj ali zunaj objekta. Pri izbiri ustreznega lepila je treba biti posebno pazljiv tudi v primeru talnega ali stenskega gretja, zidano-betonske, lesene ali mavčno-kartonske podlage. Če izbrano lepilo ni ustrezno, lahko sčasoma ploščice pričnejo odstopati od podlage.

Da bi pri polaganju ploščic zagotovili enakomeren razmak med stikom ploščic, se uporabljajo posebni plastični križci, ki se jih med polaganjem ploščic vstavlja v njihove reže. Glede na želeno širino fuge, se izbere ustrezno širino križcev. Ko se polagajo ploščice, je potrebno sproti odstranjevati lepilo iz fug, kontrolirati ravnost položene obloge in njen naklon. Pri večjih ploščicah se za natančno polaganje uporablja sistem Easytiler za niveliranje in natančno polaganje keramike.

Pri polaganju sedanes uporabljajo tudi razni profili (Progress), ki so namenjeni estetiki in higieni. To so notranji in zunanji kotni profili vrazličnih izvedbah. Za večje talne površine in pri vseh prehodih iz prostora v prostor, kjer prihaja do nihanja betona, se uporabljajo delitacijski profili, pri stopnicah pa se uporabijo zaključni profili, ki ščitijo prednje robove ploščic.

Ko so ploščice položene, se s posebno fugirno maso (Fugirna masa NANOCOLOR ali MULTIFILL– visoko zmogljiva fleksibilna fug. masa za fuge širine 2-20 mm) dokončno zapolni vmesne prazne stike med ploščicami. Ta je danes, tako kot tudi keramične ploščice, na voljo v številnih barvnih odtenkih, zato se lahko izbere optimalni barvni odtenek, kar bo še dodatno izboljšalo končni videz keramičnih oblog. Strošek kakovostne fugirne mase in lepila je seveda povsem zanemarljiv v primerjavi s stroškom morebitne ponovne adaptacije. Da bi se temu izognili, se v zadnjem času uporabljajo tudi vodotesni premazi oz. mase (HIDROSTOPELASTIK– 2K elastična vodotesna masa ali AQUAMAT), s katerimi se pred polaganjem keramike premaže betonski estrih in stena. To se uporablja predvsem pri polaganje keramike v kopalnicah in nazunanjih površinah.

Barvni odtenek fuge se praviloma prilagodi odtenku keramične obloge. Lahko je ujemajoč ali pa kontrasten, kar dodatno poživi celotno keramično površino. Pri svetlejših fugah se lahko pojavi problem z umazanijo, zato na tržišču obstajajo tudi posebni dodatki za fugirne mase, ki zmanjšajo njeno vpojnost. Še najlažje se pa temu problemu izognemo tako, da izberemo tak odtenek fugirne mase, kjer so madeži manj opazni.

Pred fugiranjem naj bodo fuge čiste, brez ostankov lepila in umazanije ter brez križcev. S pripravljeno maso se vse fuge natančno zapolni oziroma zatesni. Ko se fugirna masa dovolj posuši, se keramično oblogo obriše z vlažno krpo in z nje odstrani odvečni film fugirne mase. Ob tem se mora paziti, da se fuge preveč ne moči. Za spoje v kotih, vratih ali diletacijah se uporabljajo silikonski kiti v enakih odtenkih kot fugirna masa. (KEMASILsilikonska tesnilna masa-KEMA)

Vse objave